|
PROJEKTNI TEDEN (2.- 6. 10. 2006)
Z novim programom mizar smo postavljeni v nove situacije in nove izzive. Učenje postaja proces povezovanja med vsemi predmeti in s tem povezovanjem se dviguje kvaliteta pouka, hkrati pa skrb in odgovornost do naših dijakov.
Letos smo prvič izvedli projektni teden, kjer smo prenesli metode učenja in dela na teren, stran od šolskih klopi. Dijake 1.c in 1.d razreda smo razdelili na tri skupine. Prvi dan smo imeli priprave in navodila za delo pri naravoslovju, pri družboslovju in pri dejavnosti iz stroke. Vsaka skupina je bila en dan pri posamezni dejavnosti. Pri naravoslovju so dijaki spoznali alternativne vire energije. Samostojno so izdelali sončni kolektor, v katerem se je prvi dan, ko smo imeli res lepo vreme, segrela voda na 73◦C. Izdelali so vertromer, merili pretok vode v bližnjem potoku, merili temperaturo vode v različnih barvnih lončkov,…Vse izračune in grafe so zabeležili v svoji učni mapi.Vsak dan si je skupina spekla in skuhala hrenovke. Malica je še popestrila prijetno vzdušje.
Družboslovci so pripravili zanimiv ogled Novega mesta in njegovih znamenitosti. Dijaki so si ogledali Kapiteljsko cerkev, arheološko zbirko Dolenjskega muzeja, Jakčev dom, Rotovž, Študijsko knjižnico. Obisk v frančiškanski knjižnici je popestril prijeten klepet s patrom, ki jih je navdušil nad starimi knjigami.
Tretja skupina pa je odšla na pohod na Škrjanče. Seznanili so se z oskrbo poškodovanca, v gozdu spoznavali drevesne vrste, opravili meritve za izračun volumna drevesnega debla.
Zadnji dan smo imeli zaključek v veliki predavalnici. Dijaki so imeli zelo izviren in prijeten predstavitveni program. Poleg plakatov in kratkega filma, ki so ga dijaki posneli sami, so dijaki recitirali poezijo, odigrali ponosnega viteza, predstavili vse v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Povedali so, kaj vse so počeli in kaj novega so se naučili v teh dneh. Bili so zelo aktivni, zadovoljni in res so pokazali kaj zmorejo. Dijaki so se še bolj med seboj povezali, spoznali svoje kolege in učitelje.
Ta projektni teden ima velik pomen za kvalitetno delo v šoli. Kvaliteta se gradi v toplem, spodbudnem razrednem okolju. Tu gre za trden, prijateljski odnos med učitelji in dijaki.
Vsi skupaj smo se trudili, da opravimo dobro delo. Imeli smo možnost, da se pogovarjamo, da si prisluhnemo in da se spoznamo.
Na našem projektnem tednu smo dosegli, da so dijaki delali stvari, ki imajo tako estetsko, umetniško, intelektualno in družbeno vrednost. Učence smo spodbudili, da so dali od sebe najboljše. Po rezultatih anketnega vprašalnika lahko zagotovo rečem, da so se dijaki dobro počutili.
Zapisala: Mihaela Kovačič,prof.
PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE OSIPA – PUPO
Silva Mežnar, prof., Biljana Vovk, univ.dipl.soc.del., Mihaela Kovačič, prof.
Šolska neuspešnost je problem, ki dobiva v Sloveniji vse večje razsežnosti. Vzroki in posledice šolske neuspešnosti segajo preko okvirov vzgojnoizobraževalnega področja, zato je nujno povezovanje vseh, ki lahko prispevajo k razreševanju problematike.
Tudi mi že drugo šolsko leto dajemo svoj prispevek k temu. Vključeni smo v mednarodni projekt PUPO, katerega je namen preprečevanje osipa.
Smo šola, ki ima kar nekaj dijakov s pedagoško pogodbo in še več tistih, ki imajo odločbo o dodatni strokovni pomoči. V naše izobraževanje se vključujejo tudi dijaki iz socialno šibkih in neurejenih družin. Imamo tudi dijake, ki bi brez naše pomoči ostali na cesti. Želimo, da so pri nas uspešni. Biti ¸uspešen je vsekakor cilj vsakega dijaka oziroma vsakega od nas. Kako doseči uspeh, biti uspešen pa je odvisno od naše slike o sebi. Človekova samopodoba se gradi skozi izkušnje, od otroštva, šolskih dni,…Odvisno je predvsem od tega, kako mislimo, da nas dojemajo drugi, kaj od nas pričakujejo drugi, kakšen je naš odnos do sočloveka. Za uspeh v življenju je nujno sprejeti svojo osebnost in razviti pozitivno samopodobo. Le ta temelji na dojemaju lastne osebnosti.
Naše delo smo pričele s primarno preventivo pred vstopom v srednjo šolo, na ravni socialno kulturnega okolja, na ravni dijaka in institucionalne ravni. Nadaljevale smo s primarno in sekundarno ter tercialno preventivo na srednji šoli.
Že res, da veliko delamo na preventivi, kajti vodi nas: » Otrok, ki ga je najtežje vzljubiti, potrebuje največ ljubezni, spoštovanja in pozornosti.«
MREŽA UČEČIH SE ŠOL
“Človek sam zmore malo, skupaj z drugimi vse!”
Odločili smo se, da bomo sodelovali v projektu Mreže učečih se šol, kajti razprave o istih ali podobnih problemih, s katerimi se učitelji srečujemo pri svojem delu, so po vseh naših šolah. Prispevek h kakovostnejšemu delovanju šole je vsekakor sodelovanje učiteljev. Za dosego tega cilja je bil oblikovan razvojni tim, ki deluje tako, da doseže več, kot znaša vsota prispevkov vseh posameznikov. Mreža deluje po načelu več glav več ve. Od tega pa ni pravega učinka, če jih ne staknemo in si ne izmenjamo znanj, spoznanj, pogledov, stališč, informacij ter na osnovi tega ne poskušamo videti več, širše in globlje. Tim se mora specializirati za vzdrževanje kar najboljše dinamike zbornice, ki jo bistveno označujeta stalna težnja in usmerjenost k nenehnim izboljšavam na šoli. Razvojni tim sestavljajo: Andreja Kaplan, Biljana Vovk, Mihaela Kovačič, Valentin Pečaver in Damjan Golovrški.
Naš osnovni namen je sodelovanje, izmenjava izkušenj in medsebojno učenje ne le vsebine, pač pa tudi socialnih veščin. Torej gre za spodbujanje strokovnosti ali profesionalizacijo profesorjev v širšem pomenu besede, ki presega ozka predmetna področja.
Temeljni cilji programa:
- razvijati zavest o pomenu učenja
- razvijanje sposobnosti za osebno uspešnost
- razvijanje sposobnosti za osebno učinkovitost
- razvijanje timskega dela
- uspešno komuniciranje s posameznikom, v skupini, med skupinami
- usklajenost načrtov sprememb,…
- zmanjšanje konfliktov nasprotij,..
Na prvem srečanju razvojnih timov, ki je potekalo septembra, je bil program dela sestavljen v obliki delavnic mag. Silve Roncelli in prof. dr. Mitje I. Tavčarja (teme: predstavitev šol, prepoznavanje pričakovanj, opredelitev vloge razvojnega tima) in predavanj prof. dr. Mitje I. Tavčarja (teme: Ljudje in organizacija, Načrtovanje in organizacija, Vodenje spremljanje). Tudi drugo srečanje, ko se je tim pripravljal za izvedbo prve delavnice v okviru celotnega učiteljskega zbora, sta vodila mag. Silve Roncelli in prof. dr.I. Tavčarja.
“Organizacija kjer ni nobenih nasprotij je “mrtva” organizacija. Imeti “mir” v službi, pomeni, da ni dobro za človeka. Nasprotja niso slaba, pomembno se jih je naučiti obvladovati.”
Razvojni tim
Srednje gradbene in lesarske šole
povezave: MREŽA UČEČIH SE ŠOL
ŠOLA ZA RAVNATELJE
EKO ŠOLA
POGOZDOVANJE
Srednja gradbena in lesarska šola se je odločila, da si bo v šolskem letu 2003/2004 pridobila naziv EKO šola. Da bi šola pridobila ta naziv, se mora najprej vključiti v program eko šola, nato pa tudi izvajati določene ekološke dejavnosti. Za možnost izvajanja ene take dejavnosti je šola poprosila Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Novo mesto. Dogovorili smo se, da gremo 09. in 10. novembra pogozdovat v zasebni gozd v Hinjah pri Zužemberku. Pri pogozdovanju je sodelovalo 54 dijakov prv ega letnika lesarske šole.
Delo je potekalo v zasebnem gozdu v Hinjah na površini štirih hektarjev. Sadili smo naslednje drevesne vrste: hrast, javor, češnja, jesen ter nekaj malega tudi smreke. V dveh dneh smo posadili okrog 2000 sadik. Ker je na omenjenem območju velik pritisk divjadi, so površino ogradili, da lahko sadike nemoteno rastejo.
Glede na to, da smo bili z narejenim in videnim prav vsi zadovoljni, lahko samo upam, da bomo lahko z gozdarji sodelovali vsako leto. Na koncu bi se še zahvalil gozdarjem, ki so nam omogočili dva čudovita dneva v gozdu.
POROČILO O DNEVU MOKRIŠČ
Na Gradbeno lesarski šoli v Novem mestu smo v ponedeljek 2.2. in torek 3.2. izvedli dan mokrišč. V teh dveh dneh smo z dijaki štirih razredov (dva razreda v ponedeljek, dva pa v torek) izdelovali plakate na temo mokrišč. Dijaki so se razdelili v skupine po pet in vsaka skupina je lahko izbrala svojo temo vezano na mokrišča. Informacije o mokriščih so dijaki iskali po internetu v računalniški učilnici ter v šolski knjižnici v vnaprej pripravljeni literaturi. Svoje izdelke so morali dijaki predstaviti, z najboljšimi plakati pa smo naredili razstavo.
Naj kot koordinator eko šole pri nas, povem, da sem pozitivno presenečen nad zagnanostjo dijakov ter nad njihovo nadarjenostjo. Vsak plakat je unikat ne glede na to, da so se nekatere teme večkrat ponovile. Naj omenim najpogostejše teme, ki so si jih dijaki izbrali (teme so bile vnaprej pripravljene, niso pa bile obvezne):
- Cerkniško jezero
- Sečoveljske soline
- Škocjanske jame
- Lovrenška jezera
- Krajinski park Lahinja
- Ljubljansko barje
Na izbor tem je vplivala tudi količina informacij o nekem mokrišču na internetu.
| |
Koordinator eko šole:
Damjan Golovrški univ. dipl. inž
|
|