|
Aktivnost se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada
»Prenova in dopolnitev programov višjih strokovnih šol«
POVZETEK PRIJAVE PROJEKTA
Prijavo smo skupno oblikovali na konzorciju Šolskih centrov Slovenije.
Idejna zasnova projekta
Prvi višješolski programi so bili v Sloveniji razviti s pomočjo projekta PHARE VET 1996. V tem letu je bil sprejet tudi nov zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki je omogočil ustanovitev tovrstnih šol. Razvitih in sprejetih je bilo pet programov, ki so bili kasneje osnova za pripravo ostalih višješolskih programov. Zanimanje za višješolske diplomante je v gospodarstvu pričelo naraščati, kar je posledično povečevalo zanimanje med mladimi in hkratno naraščanje udeležencev izobraževanja v preteklih letih.
Vključitev Slovenije v EU-tokove in hiter razvoj tehnologij zahteva prenovo obstoječih programov in postavitev novih temeljev za razvoj novih programov. S projektom smo želeli:
• razviti temeljna izhodišča in napotila za prenovo obstoječih programov
• razviti temeljna izhodišča in napotila za razvoj novih programov
• razviti sistem kreditnega vrednotenja programov
• z delavnicami in posveti med vsemi socialnimi partnerji postaviti kredibilne temelje izhodišč
• izdelati sistem nadgradnje programov s sistemom vseživljenjskega izobraževanja
• prenoviti obstoječe programe skladno z novimi izhodišči in vključenim kreditnim sistemom in modularizacijo
• promovirati kratke programe tercialnega izobraževanja
Razlogi za prijavo projekta
V devetdesetih letih je bilo višješolsko izobraževanje v Sloveniji temeljito prenovljeno. Bela knjiga je višje šole postavila izven univerz in jih povezala v enoten sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja. S pomočjo projekta PHARE VET 1996 so bili razviti prvi novi, evropsko primerljivi dvoletni programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe. Programi se od nekdanjih višješolskih programov razlikujejo predvsem po tem, da se pripravljajo na podlagi poklicnih standardov, se pravi na podlagi resničnih potreb gospodarstva. Programi so v prvi vrsti naravnani na trg dela in zato izrazito praktično naravnani, hkrati pa so ključni za vseživljenjsko izobraževanje, vključevanje odraslih v izobraževanje in zmanjševanje izobrazbenega zaostanka srednje generacije. Po eni strani tako dopolnjujejo srednje strokovno izobraževanje, po drugi strani pa so dobrodošla dopolnitev terciarnega izobraževanja.
Do danes so se programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe v Sloveniji dodobra uveljavili. Razvitih je 22 izobraževalnih programov, ki se izvajajo na več kot 40 višjih šolah, ki v zadnjih letih skupaj razpišejo več kot 6.000 študijskih mest, od tega 2/3 za odrasle. Izobraževalni programi niso omejeni le na tehniške poklice, ampak omogočajo poglobljen študij tudi na drugih področjih. V Sloveniji je višje strokovno izobraževanje postalo nepogrešljiv del terciarnega izobraževanja, saj je bilo v študijskem letu med vsemi podiplomskimi študenti višješolskih že 13,5 %.
Pri razvoju programov za pridobitev višje strokovne izobrazbe je bila Slovenija vse čas vpeta v mednarodni prostor. Razvojne in izvajalske inštitucije so sodelovale v programih Phare, Leonardo da Vinci, pa tudi z združenjem EURASHE (The European Association of Institutions in Higher Education). Posebne iniciative druženja EURASHE so pokazale, da je kratko terciarno izobraževanje (tertiaty short cycle education), v katero spada naše višje strokovno izobraževanje, pomemben del terciarnega izobraževanja, zato ga je treba upoštevati v bolonjskih procesih. Slovenija se je s podpisom deklaracije o Evropskem visokošolskem prostoru (Bologna, 1999) zavezala, da bo s prepoznavnejšo umestitvijo višjega strokovnega izobraževanja v terciarno uredila položaj višjih strokovnih šol.
Zelo bo pomembna umestitev kvalifikacij, ki jih dajejo višje strokovne šole, v enoten nacionalni kvalifikacijski okvir. Potrebno bo opredeliti splošne ter specifične kompetence, ki označujejo posamezno izobrazbeno stopnjo in s tem na transparentni način povezati višješolske programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe z visokošolskimi programi. Ob tem se bodo vpeljali tudi inštrumenti, kot so Evropski sistem prenosa kreditov (ECTS), priloga k diplomi in sistem zagotavljanje kakovosti. Z naštetimi okviri in inštrumenti bi se povečala transparentnost in mednarodna primerljivost programov za pridobitev višje strokovne izobrazbe, povečala se bo konkurenčnost in mobilnost diplomantov.
Naš cilj bo tudi povečevanje sodelovanja med izobraževalnimi institucijami in podjetji pri razvoju in izvajanju izobraževalnih programov in med višjimi strokovnimi šolami v Sloveniji in Evropi. Pri oblikovanju izhodišč se bomo povezali z drugimi iniciativami v Sloveniji, ki so povezane z bolonjskim procesom, posebej pri odpravljanju tradicionalne zaprtosti študijskih struktur in pri spodbujanju večje fleksibilnosti (npr. odpravljanje ovir pri notranji in zunanji mobilnosti, pri priznavanju predhodnega študija, pri prehajanju med študijskimi programi oziroma višjimi šolami in visokošolskimi zavodi; uvajanje oziroma povečevanje izbirnega deleža študija ipd.) ob hkratnem spremljanju in zagotavljanju kakovosti študija. Cilj je oblikovati pogoje za povezovanje višjega strokovnega šolstva z visokim šolstvom oziroma omogočanje prehoda med obema segmentoma. Zagotavljanje prehoda in napredovanja na vse bolj zahtevnih stopnjah je ključni cilj na tem področju.
Uvajanje primerljivih in kompatibilnih študijskih izobraževalnih programov je ena od razvojnih usmeritev slovenskega izobraževalnega sistema, obenem pa je tudi eden izmed najpomembnejših ciljev za naše mednarodno sodelovanje tako v okviru t.i. skupnega evropskega visokošolskega prostora (EHEA), ki naj bi po dogovorih v bolonjskem procesu pričel delovati leta 2010. Vključili se bomo v evropske iniciative v okviru bolonjskega in kopenhagenskega procesa. S tem bomo zagotovili tudi primerljive in kompatibilne izobraževalne programe. Z višjimi strokovnimi šolami v drugih državah Evropske unije bomo v programih oblikovali »področja medsebojnega zaupanja« (zones of mutual trust – ZMT), ki bodo omogočali izmenjavo študentov. Na teh izkušnjah bomo v bodoče lahko oblikovali skupne študijske programe (joint degrees).
Kažejo se tudi jasne potrebe po oblikovanju modulov v programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe, pa tudi krajših programov izpolnjevanja, ki absolventom omogočajo poglabljanje in posodabljanje znanja. Poleg modulov, ki jih lahko vključimo v izobraževalne programe ali jih izvajamo kot programe izpopolnjevanja, bo v bodoče potrebno več pozornosti posvetiti različnim oblikam neformalnega in priložnostnega učenja (tečaji, poletne šole, programi usposabljanja ipd.). Te oblike bi se morale pri nas ob spremembah, ki vnašajo v sistem več fleksibilnosti, hitreje razviti. Pomembne so tako v zaposlitvenem in gospodarskem pogledu kot tudi v pogledu dvigovanja splošne kulturne ravni. Načela kreditnega vrednotenja znanja bi se lahko uporabljala tudi pri teh programih, kar bi kandidat lahko kasneje »vnovčil« v primeru vključitve v študijski program za pridobitev formalne izobrazbe.
Kreditni sistem v Sloveniji pomeni novost v terciarnem izobraževanju in sledi razvoju izobraževanja ne samo v državah EU, ki ga spodbuja bolonjski proces, ampak tudi širše. Model kreditnih točk mora temeljiti na mednarodnem sistemu in mora biti enoten za celotno terciarno izobraževanje, saj bo le tako omogočeno prehajanje (horizontalno, vertikalno in diagonalno) udeležencev izobraževanja. Za kreditno vrednotenje posameznih programov bomo izdelali skupna izhodišča, ki jih bomo usklajevali z izhodišči za prenovo višješolskih programov ter s pripravo novih povezali srednje poklicno in strokovno izobraževanje z visokošolskim. Uvedba kreditnega sistema v terciarnem izobraževanju je pogoj za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in prav tako zaposlovanja. Z vidika posameznika pomeni uvedba ECTS tudi večjo izbirnost predmetov med različnimi programi na isti višji šoli, povezovanje med višjimi šolami v Sloveniji in državami EU ter prehodnost med programi, šolami na višješolskem in visokošolskem nivoju. Prav tako bodo izhodišča nacionalnega kreditnega sistema omogočila kreditno vrednotenje vseh višješolskih programov in mednarodno primerljivost ter kreditno vrednotenje s strani tujih partnerjev, ki si jih morajo zagotoviti posamezne višje strokovne šole.
Pripravili bomo izhodišča za prenovo, posodobitev in pripravo višješolskih študijskih programov ter enotna merila za kreditno ovrednotenje višješolskih študijskih programov, ki jih bo mogoče uporabiti v vseh obstoječih višješolskih programih in programih, ki se bodo še pripravili.
Smernice za prenovo bodo temeljile na jasno oblikovanih izhodnih znanjih študenta (pomemben je nabor znanja, ki ga diplomant potrebuje), pri čemer je zelo pomembno vhodno znanje, ki ga študent prinese ob vpisu na višjo strokovno šolo. V smernicah za prenovo bomo definirali znanja, ki jih bodo morali študenti osvojiti kot obvezna in kot izbirne vsebine. Zavedamo se, da mora biti znanje diplomanta usmerjeno dolgoročno. V projekt bomo vključili prednostne naloge » enotnega programskega dokumenta EPD RS 2004 - 2006«, ki spodbuja podjetniški center in konkurenčnost, investicije v zanje in tehnološki razvoj ter partnerstvo gospodarstva in institucij znanj. Skupaj s partnerji – podjetji se zavedamo pomena vseživljenjskega učenja in učenja za potrebe gospodarskih subjektov.
Z razpoložljivimi kadrovskimi viri, materialnimi viri in s partnerji ter z dosedanjimi izkušnjami smo sposobni optimalno uresničiti naslednje cilje projekta:
• izdelati nova izhodišča za prenovo, posodobitev in pripravo za višješolskih študijskih programov izobraževanja
• izdelava izhodišč kreditnega sistema ECTS
• opredelitev kreditov na podlagi izhodišč sistema kreditnega ovrednotenja za programe
• usposobiti predavatelje in druge izobraževalce za vrednotenje programov po prenovi in kreditnem sistemu
• organizirati mednarodno konferenco in se udeleževati konferenc, povezanih s procesi EU-izobraževanja in usposabljanja 2010, z brugesom in bolonjskim procesom, vseživljenjskim učenjem in aktivno povezavo višjih šol in podjetij pri zagotavljanju kvalitetnega višje strokovnega izobraževanja
|
Pričakovani rezultati in vplivi (indikatorji) |
|
Indikator |
Začetno stanje |
Končno stanje |
|
Terminologija, pojasnila kreditnega sistema |
Ni |
Publikacija |
|
Priprava izhodišč za prenovo, posodobitev in pripravo višješolskih študijskih programov |
Ni |
Pripravljena izhodišča |
|
Merila za nadzor sistema kreditnega vrednotenja |
Ni |
Pripravljeni evalvacijski vprašalniki in kriteriji |
|
Izdelava enotnih meril za kreditno ovrednotenje višješolskih študijskih programov po metodologiji ECTS |
Ni |
Pripravljena enotna merila |
|
Usposobljeni predavatelji za vrednotenje študijskih programov po ECTS- sistemu |
0 |
10 |
|
Usposobljeni izobraževalci iz podjetij za vrednotenje študijskih programov po ECTS-sistemu |
0 |
5 |
|
Število prenovljenih programov višjih šol |
0 |
Vsaj 3 |
|
Priprava izhodišč za programe izpopolnjevanja in njihovo vrednotenje |
Ni |
Pripravljena izhodišča |
|
Začetek projekta (mesec, leto) |
Junij 2004 |
|
Zaključek projekta (mesec, leto) |
Avgust 2005 |
|