V skladu z 11. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list RS 60/2010), v nadaljnjem besedilu Pravilnika, ravnatelj Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru (na pedagoški konferenci 24. 8. 2012), določa naslednja:

(1)    S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in veščine (v nadaljnjem besedilu: znanje) ter napredovanje in ponavljanje letnika za dijake Srednje zdravstvene in kemijske šole.
(2)    Šolska pravila ocenjevanja obsegajo:
•    načine in roke izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti
•    načine uresničevanja javnega ocenjevanja
•    roke za vračanje izdelkov
•    največje dopustno število ocenjevalnih pisnih izdelkov
•    pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov
•    postopke odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja
•    kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe
•    izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita in druga izpitna pravila)
•    pripravo in hrambo izpitnega gradiva
•    končno določbo.

(1)    V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu, strokovnem modulu, modulu odprtega kurikula, praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu in interesnih dejavnostih.
(2)    Notranjo členitev predmetov po zaokroženih vsebinskih področjih, ki se ocenjujejo, enotno določijo učitelji, ki poučujejo isti predmet, s čimer učeči učitelj dijake seznani na začetku šolskega leta.

(1)    Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta v šolskem letu seznani z:
•    učnimi cilji,
•    obsegom učne vsebine,
•    oblikami in načini ocenjevanja znanja,
•    merili za ocenjevanje znanja,
•    dovoljenimi pripomočki.
(2)    Učitelji v letnem učnem načrtu natančno določijo vsebine, ki jih mora dijak znati, da doseže minimalni standard znanja.
(3)    Znanje se ocenjuje s številčnimi ocenami ali opisnimi ocenami. Znanje pri predmetih se ocenjuje s številčnimi ocenami od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 nezadostna, 2 zadostna, 3 dobra, 4 prav dobra in 5 odlična ocena. Številčne ocene od 2 do 5 so pozitivne. Izpolnitev drugih obveznosti se evidentira opisno z besedami: »opravil/a« oz. »ni opravil/a«.
(4)    Način ocenjevanja določi v načrtu ocenjevanja znanja strokovni aktiv.
(5)    Merila za ocenjevanje znanja za posamezni predmet uskladijo učitelji, ki poučujejo isti predmet, in je sestavni del letnega učnega načrta.
(6)    Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet delovnih dni po sprejetju načrta ocenjevanja znanja.
(7)    Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik) za posamezno nalogo in meje za ocene.
(8)    Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu javno pri pouku v oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjen pisni izdelek. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na drug javno dostopen način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.

(1)    Učitelj pri ocenjevanju znanja:
•     upošteva izobraževalni program,
•     uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
•     spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost.
(2)    Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preden učitelj znanje dijakov pisno oceni, ga mora predhodno utrditi ter preveriti. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi, vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja. Preverjanje znanja pred pisnim ocenjevanjem je obvezno in ga je potrebno evidentirati v ustrezno šolsko dokumentacijo. Učitelj v okviru preverjanja preveri, če dijaki dosegajo zastavljene cilje in dijake seznani s kriteriji vrednotenja odgovorov, tipi vprašanj, merili ocenjevanja ipd. Učitelj s preverjanjem preverja poleg obveznih minimalnih standardov znanja tudi preostalo znanje. Oblika, način in vsebina preverjanja je praviloma enaka ocenjevanju znanja.
5. člen
(dijaki s posebnimi potrebami)
(1)    Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi.

(1)    Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet  poučuje. Ravnatelj šole lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje znanja drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta.
(2)    Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik.
(3)    Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu ugotavlja delodajalec v skladu z učno pogodbo in o tem obvešča šolo.

(1)    Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu. Doseganje minimalnih standardov znanja se ugotavlja na koncu ocenjevalnega obdobja.
(2)    Če minimalni standard znanja pri predmetu ni določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma učitelj.
(3)    Dijak ob koncu ocenjevalnega obdobja pri posameznem predmetu ne doseže minimalnih standardov znanja, če:
•    je povprečna ocena vseh ocen v ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu, zaokrožena na eno decimalno mesto, manjša od 1,5,
•    učitelj se lahko odloči, da je negativno ocenjen posamezni vsebinski sklop tako pomemben v doseganju minimalnega standarda znanja, da mu kljub povprečju ocen 1,5 ali več pri tem predmetu lahko zaključi negativno oceno. V tem primeru mora učitelj dijaku izdati pisno obrazložitev negativne ocene, ki vsebuje, česa dijak ni znal, pa bi moral, ker je to minimalni standard, in rok popravljanja te ocene,
•    ni pridobil z načrtom ocenjevanja znanja zahtevano število ocen.

(1)    Strokovni aktiv šole na začetku šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja.
(2)    Merila ocenjevanja znanja za predmet se določijo na podlagi kataloga znanja oziroma učnega načrta. Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, jih določi strokovni aktiv oziroma učitelj.

(1)    Oblike in načine ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv v načrtu ocenjevanja znanja v skladu z izobraževalnim programom in katalogom znanja. Oblike ocenjevanja znanja so individualne ali skupinske. Ocenjevanje je lahko ustno ali pisno.
(2)    Ustno in pisno ocenjevanje znanja mora biti načrtovano tako, da vsaj 50 % ocenjevalnih vsebin zajema znanje iz minimalnih standardov znanja, ki jih učitelji istega predmeta določijo na začetku šolskega leta.
(3)    Dijak ima pri predmetu, v skladu s predpisanim katalogom znanj, v vsakem ocenjevalnem obdobju vsaj dve oceni, razen za predmet, ki ima 35 ur letno.
(4)    Učitelj omogoči dijaku popravljanje negativne ocene vsaj enkrat.

(1)    Če dijak ne izpolni obvezne prisotnosti pri praktičnem pouku in interesnih dejavnosti, mora ure nadomestiti, individualno se zanj organizira nadomeščanje praviloma izven pouka.
(2)    Obveznost nadomeščanja za posameznega dijaka določi strokovni aktiv na osnovi evidence prisotnosti oz. odsotnosti dijaka in na osnovi pomembnosti manjkajočih vsebin, ki jih dijak ni opravil. Obveznost nadomeščanja mora aktiv ugotoviti vsaj 45 dni pred koncem pouka in o tem obvesti učiteljski zbor.
(3)    Če dijak ne opravi dejavnosti v okviru interesnih dejavnosti in praktičnega usposabljanja z delom, le-to nadomešča v skladu z organizacijo dela, praviloma v času izven rednega pouka ali med šolskimi počitnicami po individualnem programu.
(4)    Obvezna prisotnost pri pouku se ne upošteva, če je s pedagoško pogodbo ali osebnim izobraževalnim načrtom določeno drugače.

(1)    Šolska pravila ocenjevanja znanja sprejme in spreminja ravnatelj po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru.

(1)    Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu (v nadaljnjem besedilu: načrt ocenjevanja znanja) se določijo najpozneje štirinajst dni po začetku ocenjevalnega obdobja. Načrt ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
(2)    Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta. Roke za pisno ocenjevanje znanja iz načrta ocenjevanja znanja napiše učitelj v ustrezno šolsko dokumentacijo.
(3)    Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se tako, da učitelj dijaka, oddelek oz. skupino:
•    seznani z mejami za ocene in točkovno vrednostjo posameznih nalog in vsebin, in sicer ob pisanju pisnega izdelka oziroma pri vseh oblikah ocenjevanja, pri katerih se točkovnik uporablja; na pisnem izdelku mora biti navedeno število točk za posamezno nalogo ter kriterij za ocenjevanje,
•    ustno ocenjevanje znanja izvaja vedno v dijakovem oddelku ali skupini, razen če ravnatelj izjemoma določi drugače ali če je drugače določenov osebnem izobraževalnem načrtu,
•    dijaka javno v oddelku oziroma skupini obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja,
•    ugotavljanje izpolnjevanja drugih pogojev iz izobraževalnega programa učitelj v skladu s tem pravilnikom sproti dokumentira v ustrezno šolsko dokumentacijo.

(1)    Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz utemeljenih razlogov.
(2)    Ustno ocenjevanje se izvaja na različne načine, npr. kot:
•    vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja,
•    vrednotenje izdelka oziroma storitve (demonstracija, vaje, nastop, simulacije in podobno),
•    vrednotenje postopka, ki ga opravlja dijak pri praktičnem preizkusu oziroma projektnem delu (izdelava izdelka, priprava in izvedba storitve, vaje, simulacije, nastopi, igra vlog in podobno),
•    intervju oziroma pogovor,
•    drugo, kar je opredeljeno v načrtu ocenjevanja v skladu z izobraževalnim programom.
(3)    Pri ocenjevanju ustnih odgovorov ali storitev učitelj dijakovo znanje oceni takoj po končanem spraševanju in ga z oceno seznani ter jo takoj vpiše v predpisano dokumentacijo.
(4)    Ustno ocenjevanje praviloma ni napovedano. Če dijak ne želi odgovarjati, ga učitelj lahko oceni z negativno oceno.
(5)    Dijak ima toliko ustnih ocen, kolikor je določeno z načrtom ocenjevanja znanja. V primeru, da število ustnih ocen ni določeno z načrtom ocenjevanja znanja, se dijak oceni najmanj enkrat v šolskem letu.
(6)    Vaje in praktični pouk se praviloma ocenjujejo samo ustno.
(7)    Pisno ocenjevanje je npr.:
•    vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja,
•    vrednotenje pisnega izdelka,
•    vrednotenje pisne dokumentacije in drugo.
(8)    Pisno ocenjevanje je napovedano. Praviloma ga učitelj skupaj z dijaki napove na začetku ocenjevalnega obdobja. Zaradi izjemnih razlogov (bolniška odsotnost, nedoseganje učnih ciljev ipd.) lahko učitelj pisno ocenjevanje napove kasneje, vendar ne manj kot sedem dni pred samim pisnim izdelkom.
(9)    Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.
(10)     Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno.
(11)    Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini ali individualno.
(12)    Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja.

(1)    Če pri pisnem ocenjevanju več kot tretjina dijakov celotnega oddelka ali skupine ni dosegla minimalnega standarda znanja, se ocenjevanje ponovi. Učitelj skupaj z dijaki analizira rezultate in to evidentira v ustrezno šolsko dokumentacijo. Analizo v pisni obliki odda razredniku in vodstvu šole.
(2)    Ocenjevanje se še enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so bili prvič pozitivno ocenjeni  in ponovnega ocenjevanja znanja ne želijo. Vpišeta se obe oceni.
(3)    Če se dijak iz neopravičenih razlogov izogiba napovedanemu ocenjevanju, ga učitelj lahko oceni z negativno oceno.

(1)    Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.
(2)    Šolsko leto ima dve ocenjevalni obdobji, ki sta določeni s šolskim koledarjem, ki ga določi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport  za tekoče šolsko leto.
(3)    V ocenjevalno obdobje se štejejo vsi tisti vsebinski sklopi posameznega predmeta, ki so bili obravnavani in utrjeni in pri katerih je bila ocenjena večina dijakov v posameznem oddelku.

(1)    Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu oziroma programski enoti, se njegovo znanje iz tega predmeta oziroma programske enote ne ocenjuje. To se v ustrezni dokumentaciji in ob koncu pouka evidentira z besedo »oproščen (opr)«.
(2)    Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.
(3)    Dijak je neocenjen, če zaradi daljše bolezni, poškodbe ni pridobil ustrezno število (vsaj 75 %) ocen. V primeru, da dijak ni pridobil ustrezno število ocen zaradi izogibanja ocenjevanju, se šteje, da ni dosegel minimalnih standardov znanja in je ocenjen negativno ne glede na povprečje ocen.

(1)    Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju.
(2)    Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.
(3)    Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.
(4)    Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v ustrezno šolsko dokumentacijo. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.
(5)    Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov s pisno prošnjo zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.
(6)    V primeru ugovora učitelj pisni izdelek hrani najmanj do konca postopka.
(7)    V dogovoru z dijaki lahko učitelj hrani pisne izdelke do konca pouka in jih nato vrne ali ustrezno uniči.

(1)    Končno oceno pri predmetu ob koncu pouka določi učitelj, ki dijaka pri tem predmetu poučuje, in upošteva ocene iz vseh ocenjevalnih obdobij.
(2)    Če predmet  poučujeta dva ali več učiteljev, ti vnaprej (v načrtu ocenjevanja)  določijo razmerja za oceno med posameznimi deli predmeta. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor.
(3)    Podlaga za zaključevanje ocene je povprečna ocena vseh ocen. Če je prva decimalka povprečne ocene 4 ali manj, se zaključi navzdol, če pa je prva decimalka 7 ali več, se zaključi navzgor. V vmesnem intervalu lahko učitelj zaključi navzgor ali navzdol po tehtnem premisleku z upoštevanjem prizadevnosti, vestnosti in odnosa dijaka do dela in učenja. Morebitno odstopanje od mej, ki so določene s tem členom, mora učitelj pisno argumentirati in to izročiti dijaku in ravnatelju.
(4)    V primeru,da razrednik ugotovi, da končna ocena pri dijaku ni vpisana v ustrezno šolsko dokumentacijo v roku, kot to določajo šolski koledar in obvestila, oceno zaključi ravnatelj na osnovi pridobljenih dijakovih ocen. 

(1)    Oddelčni učiteljski zbor potrdi na predlog razrednikasplošni uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj.
(2)    Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.
(3)    Dijak doseže:
•    odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4),
•    prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3),
•    dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno zadostno (2),
•    zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno.
(4)    Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje, ali ravnatelja (v nadaljnjem besedilu predlagatelj) določi oddelčni učiteljski zbor. Predlagatelj lahko predlaga zvišanje učnega uspeha, če ima dijak samo en predmet ocenjen z nižjo oceno (največ za eno oceno nižjo), kot je zapisano v prejšnji alineji, ima več kot 2/3 ocen enakih ali višjih kot zahteva prejšnji odstavek in je povprečna ocena vseh ocen pri predmetu najmanj 3,75 (za pravdober uspeh) oz. 4,6 (za odličen uspeh).
(5)    Na zadnjo stran listine o uspehu se vpiše sklep učiteljskega zbora o zvišanju splošnega uspeha.
(6)    V primeru, da ima dijak izrečene vzgojne ukrepe za težje in najtežje kršitve hišnega reda šole, se zviševanje uspeha ne opravi.

(1)    Šola starše po koncu vsakega ocenjevalnega obdobja pisno obvesti o uspehu dijaka. Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja dijaki prejmejo v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti. Ob koncu pouka pa dijaki, ki so opravili vse obveznosti po programu, prejmejo letno spričevalo, ostali pa pisno obvestilo o uspehu.
(2)    Če se dijaku spremeni končna ocena pri predmetu, se mu po jesenskih izpitnih rokih izda novo spričevalo oz. obvestilo o uspehu.
(3)    Dijaku, ki je prekinil izobraževanje, šola na njegovo zahtevo izda obvestilo o opravljenih obveznostih.

(1)    Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma lahko letnik ponavlja.
(2)    Če dijak letnik ponavlja, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer se ga ponovno ocenjuje pri vseh predmetih. Pri ugotavljanju splošnega uspeha v letniku se upoštevajo ocene oziroma ugotovitve, pridobljene v tekočem šolskem letu.
(3)    Pravico do ponavljanja letnika zagotovi šola, kamor je dijak vpisan.

(1)    Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
(2)    Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan, sprejemni in predmetni izpit pa v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan.
(3)    Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj med učitelji šole. Šolska izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec mora biti učitelj predmeta, iz katere dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana komisije sta praviloma učitelja predmeta, iz katerega dijak opravlja izpit. V primeru, da šola nima dovolj ustreznega kadra, se lahko v komisijo imenuje tudi član z ustrezno stopnjo izobrazbe sorodne (podobne) smeri.

(1)    Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka, lahko pa tudi znanje jezikov, če so v skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis.

(1)    Predmetni izpit pri predmetu oziroma izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki:
•    hitreje napreduje,
•    izboljšuje končno oceno predmeta,
•    se želi vpisati v drug izobraževalni program.
(2)    Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov posameznega letnika, in sicer:
•    v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji letnik izobraževanja,
•    v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.
(3)    Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva boljša ocena.
(4)    Predmetne izpite dijaki opravljajo v času dopolnilnih izpitov, razen če je z osebnim izobraževalnim načrtom ali pedagoško pogodbo določeno drugače.

(1)    Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu ni bil ocenjen.
(2)    Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.
(3)    Dopolnilni izpit opravlja dijak pred popravnimi izpiti.

(1)    Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno oceno.
(2)    Kadar pouk predmeta ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok. Ta določba se ne uporablja za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.

(1)    Dijak se na izpitni rok prijavi najkasneje pet delovnih dni pred izpitom, odjavi pa se pisno najkasneje dva delovna dneva pred izpitom.
(2)    Dijaku, ki se iz opravičljivih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, se omogoči opravljanje izpita v istem roku, v kolikor je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora pisno sporočiti šoli najkasneje v enem delovnem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloča ravnatelj najkasneje tri delovne dni po prejemu vloge.
(3)    Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.

(1)    V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.
(2)    Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta.
(3)    Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom.
(4)    Izjemoma je lahko izpit sestavljen iz več delov (pri predmetu, ki ga poučuje več učiteljev), ki se opravljajo na različne načine. Kadar ima dijak izpit iz več delov istega predmeta, lahko opravlja vse omenjene dele izpita na isti dan.Dijak opravi izpit, ko opravi vse dele izpita.

(1)    Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če šola nima strokovnega aktiva, izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma ocenjevalec (v nadaljevanju: ocenjevalec).
(2)    Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja.

(1)    Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.
(2)    Izpitni nastop, izdelavo praktičnega izdelka oziroma opravljanje storitve in vaj spremlja mentor, ki za šolsko izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje.
(3)    Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
(4)    Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.

(1)    Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.
(2)    Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura).
(3)    Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ šest pedagoških ur.
(4)    Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

(1)    Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep.

(1)    Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor. Ravnatelj na podlagi dokazil, ki jih predložijo dijak ali njegovi starši, ter po predhodnem razgovoru z učečim učiteljem v treh dneh po prejemu pisne pritožbe s sklepom ugotovi njegovo utemeljenost. Če ugovor ni utemeljen, ga s sklepom zavrne. V tem primeru je sklep ravnatelja dokončen.
(2)    Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva, ko dijak prejme pozitivni sklep iz prejšnjega odstavka, imenovati tričlansko komisijo. Vsaj en član komisije ne sme biti strokovni delavec te šole.

(1)    Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega imenovanja.
(2)    Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi.
(3)    Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oziroma spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem znanja dijaka. Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, oziroma v drugih primerih, ko je bila odločitev učitelja nepravilna, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki je dijaka ocenil, najkasneje v osmih dneh po ugotovitvi določi novo oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje dijaka.
(4)    Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj in način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.
(5)    Odločitev komisije je dokončna.

(2)    Ta pravilnik začne veljati  3. septembra 2012.

Miran Grom, univ. dipl. inž.
ravnatelj