Pravilnik o šolskem redu SZKŠ 2011_2012.pdf

V skladu z 8. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS 60/2010), v nadaljnjem besedilu Pravilnika, ravnatelj Srednje zdravstvene in kemijske šole na Šolskem centru Novo mesto po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru (na pedagoški konferenci 30. 8. 2010), šolski skupnosti, dne 10. 9. 2010 in svetu staršev, dne 16. 9. 2010 določa naslednja:





(1)    Ta pravilnik določa dolžnosti, pravice in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje (v nadaljnjem besedilu: šola), način uveljavljanja pravic, izpolnjevanja dolžnosti, ukrepanje za kršitve, določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter obveznosti šole pri uresničevanju določb tega pravilnika. Pravilnik omogoča uresničevanje ciljev, ki so določeni z razvojnim načrtom Srednje zdravstvene in kemijske šole.
(2)    Odgovornosti, dolžnosti in pravice dijaka izhajajo iz statusa dijaka.


Dijak ima predvsem dolžnost, da:
(1)    redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi,
(2)    dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu in pouku,
(3)    ravna v skladu z določili pravilnika,  s šolskimi pravili in navodili delavcev šole, pri tem se dijaka navaja, da sta delo in učenje vrednoti,
(4)    skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
(5)    skrbi za čisto okolje, skrbi za red in čistočo v učilnicah, športni dvorani, šolskih garderobah in garderobah v SB NM, ter DSO NM, na hodnikih in jedilnici ter okolici šole,
(6)    spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
(7)    spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih,
(8)    prispeva k ugledu šole,
(9)    upošteva Kodeks šole,
(10)    varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih,
(11)    ima spoštljiv odnos do spominskih dni, praznikov in drugih običajev,
(12)    ima spoštljiv odnos do sošolcev, zaposlenih in ostalih ljudi, navaja se k pozdravljanju in kulturnemu obnašanju,
(13)    pravočasno vrača izposojeno gradivo v knjižnico,
(14)    pravočasno poravna finančne obveznosti, določene z letnim delovnim načrtom šole.


Dijak ima predvsem pravico do:
(1)    prisotnosti pri pouku,
(2)    kakovostnega pouka,
(3)    sprotne in objektivne informacije,
(4)    spoštovanja osebnosti,
(5)    upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
(6)    varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja,
(7)    enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
(8)    varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja, na katerega vpliva tudi sam,
(9)    strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,
(10)    varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
(11)    delovanja v skupnosti dijakov,
(12)    izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,
(13)    razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.


V šoli je prepovedano:
(1)    psihično in fizično nasilje,
(2)    kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,
(3)    prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,
(4)    posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
(5)    posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
(6)    obnašanje v nasprotju z določili  šolskih pravil in navodili delavcev šole,
(7)    uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem (mobiteli, iPodi, prenosni računalniki …), razen če to odobri učitelj za svoj predmet,
(8)    uporaba igralnih kart in raznih zabavnih iger,
(9)    uporaba kletvic, žalitev in zmerjanj.


Dijaki lahko, po predhodno pridobljenem soglasju ravnatelja, izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo.


(1)    Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), o protestu pisno obvesti ravnatelja najmanj pet delovnih dni pred protestom.
(2)    O nameravani udeležbi na protestu dijak predhodno obvesti razrednika.
(3)    Dijaška organizacija je dolžna najkasneje v petih delovnih dneh od dneva protesta šoli posredovati poimenski seznam s podpisi dijakov, udeležencev protesta.
(4)    Če šola ne prejme seznama v roku iz prejšnjega odstavka, je odsotnost dijakov, udeležencev protesta, neopravičena.
(5)    Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.


Mladoletni dijak se lahko izpiše iz šole na podlagi soglasja staršev. O nameravanem izpisu polnoletnega dijaka šola obvesti starše.


(1)    Sestavni del tega pravilnika je hišni red ŠC Novo mesto, ki ga izda direktor Šolskega centra Novo mesto.
(2)    Nagrade in priznanja dijakom se določijo s posebnim pravilnikom, ki ga izda ravnatelj.
(3)    Nagrade in priznanja za prizadevno delo pri delu v oddelčni skupnosti, sodelovanje pri projektih, na raznih tekmovanjih in zastopanju šole lahko predlaga razrednik ali mentor učiteljskemu zboru.


(1)    Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o:
•    varstvu okolja,
•    zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
•    varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji,
•    različnih vrstah nasilja,
•    tveganem spolnem vedenju.
(2)    Šola vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih seznanja z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.


(1)    Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni vzgoji in drugih dejavnostih, določenih z izobraževalnim programom.
(2)    Šola zagotavlja zdravo prehrano, od dijakov pa se zahteva pospravljanje za seboj in spoštljiv odnos do hrane.


(1)    Dijaku se v primeru dolgotrajne odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov s pedagoško pogodbo prilagodi izvedba pouka. Odsotnost mora biti podkrepljena z zdravniškimi dokazili.
(2)    Dijaku se v primeru športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih s pedagoško pogodbo lahko prilagodi izvedba pouka, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.
(3)    O sklenitvi pedagoške pogodbe odloči ravnatelj po predhodno pridobljenem mnenju oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne službe.
(4)    S pedagoško pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se glede izvedbe pouka določijo:
•    pravice in obveznosti dijaka in šole,
•    način in roki za ocenjevanje znanja dijaka,
•    obdobje, za katero se pedagoška pogodba sklene,
•    razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pedagoške pogodbe.


(1)    Izlete dijakov, ki niso določeni z izobraževalnim programom, šola predvidi v letnem delovnem načrtu šole, kot svojo nadstandardno storitev. Na izletih šola zagotovi spremstvo dijakov v skladu s pravili o normativih in standardih.
(2)    Izleti se organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas.
(3)    Ekskurzije in druge aktivnosti, opredeljene z letnim delovnim načrtom, so obvezne in veljajo enaka pravila obnašanja kot v šoli. V primeru, da dijak krši pravila, lahko učitelj obvesti starše, da ga pridejo iskat.


(1)    Starši ali zakoniti zastopniki imajo možnost sodelovanja z razrednikom in ostalimi učitelji, ki poučujejo v posameznem programu, na govorilnih urah (določeno s šolskim koledarjem), skupnih projektih, preko internetne strani (elektronske pošte), šolskega telefona in na roditeljskih sestankih, ki so vsaj dvakrat v šolskem letu.
(2)    Dijakom, ki so prišli iz drugih kulturnih okolij, se omogoči enakovredno šolanje in čim lažje prilagajanje novemu okolju, dijaki pa se zavezujejo, da bodo v primeru, da ne govorijo slovenski jezik tekoče, le-tega čim prej usvojili.


(1)    Prisotnost pri pouku je obvezna.
(2)    Starši ali zakoniti zastopnik, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.
(3)    Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila.
(4)    Enourno odsotnost dijaka lahko opraviči učitelj za svoj predmet.
(5)    Če gre le za nekajurno odsotnost v dnevu, je dijak dolžan predhodno o tem obvestiti razrednika. Opravičilo v pisni obliki prinese dijak v petih dneh po vrnitvi k pouku.


Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v (pisnem ali ustnem) opravičilu.


Predčasno odhajanje od pouka ali zamujanje lahko opraviči ravnatelj za vse dijake, ki se jim ne da omogočiti pravočasno obiskovanje pouka (neurejeni prevozi, naravne nesreče, vremenske neprilike).


Lažje kršitve so:
(1)    neprimeren odnos do pouka,
(2)    neprimeren, žaljiv in nesramen odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
(3)    neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
(4)    kajenje,
(5)    uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
(6)    neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja,
(7)    neupoštevanje šolskih pravil hišnega reda,
(8)    neupoštevanje dolžnosti tega pravilnika,
(9)    kolektivno izostajanje od pouka. 
 

Težje kršitve so:
(1)    ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,
(2)    uživanje alkohola,
(3)    samovoljna prisvojitev tuje stvari,
(4)    ponarejanje,
(5)    žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
(6)    posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
(7)    neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
(8)    namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.


Najtežje kršitve so:
(1)    ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor,
(2)    psihično ali fizično nasilje nad dijaki, učitelji in drugimi,
(3)    uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
(4)    posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog,
(5)    ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
(6)    samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
(7)    posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
(8)    neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
(9)    namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
(10)    neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur ali več v šolskem letu.


Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi.
(1)    Alternativni ukrepi so:
•    pobotanje oziroma poravnava,
•    poprava škodljivih posledic ravnanja,
•    opravljanje dobrih del (čiščenje prostorov in okolice šole, delo v knjižnici …),
•    premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.
(2)    Vzgojni ukrepi so:
•    ustni opomin,
•    opomin,
•    ukor razrednika,
•    ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
•    ukor učiteljskega zbora,
•    pogojna izključitev,
•    izključitev.


(1)    Ne glede na prvo alinejo 2. člena tega pravilnika, se dijaku v primeru, če ogroža življenje ali zdravje dijakov ali drugih ali  neprestanega motenja pouka, lahko izvrši začasna prepoved prisotnosti pri uri nekega predmeta oziroma pouka določenega dne. Sklep izda ravnatelj na pobudo učitelja ali razrednika.
(2)    Dijaka, ki se mu začasno prepove prisotnost pri uri nekega predmeta oziroma pouka določenega dne, se vključi v delo v knjižnici ali pri svetovalni delavki.


(1)    Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.
(2)    Ustni opomin  se dijaku lahko izreče za lažje kršitve in/ali za 1-2 neopravičene ure.
(3)    Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve in/ali za 3-5 neopravičenih ur.
(4)    Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve in/ali za 6-10 neopravičenih ur.
(5)    Ukor oddelčnega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve in/ali za 11-20 neopravičenih ur.
(6)    Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, pa tudi za primer težje kršitve in/ali za 21-34 neopravičenih ur.
(7)    Pogojna izključitev se dijaku lahko izreče za najtežjo kršitev, določeno v 19. členu tega pravilnika, če se v postopku ugotovijo olajševalne okoliščine. V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu izreče izključitev.
(8)    Izključitev in pogojna izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 19. členu tega pravilnika.


(1)    Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi na šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve.
(2)    Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik.
(3)    Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero sta predvideni pogojna izključitev ali izključitev, je pristojen ravnatelj.
(4)    Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu, v katerem je bila kršitev storjena, in sicer najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.
(5)    V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka.


(1)    Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem.
(2)    Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor ob prisotnosti razrednika in staršev opravi pred ravnateljem.
(3)    Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so prisotnost odklonili, lahko ravnatelj opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem primeru lahko na predlog dijaka zagovoru prisostvuje strokovni delavec.


(1)    Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja.
(2)    Če ravnatelj po proučitvi vseh okoliščin oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se postopek ukrepanja zoper dijaka ustavi.


(1)    O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, o katerem odloči učiteljski zbor.
(2)    O ustnem opominu, opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.
(3)    O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
(4)    O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
(5)    O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.


(1)    Alternativni ukrep se lahko določi namesto vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora.
(2)    Pristojni organ (razrednik), po posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.
(3)    Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.
(4)    Z vsebino alternativnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena razrednik seznani dijaka in starše.
(5)    Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.
(6)    Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.


(1)    Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:
•    mnenje razrednika,
•    mnenje šolske svetovalne službe,
•    mnenje oddelčne skupnosti dijakov,
•    druga mnenja, če je potrebno.
(2)    V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi.


(1)    Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa).
(2)    Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem varstvu.
(3)    Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.
(4)    Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo odločbe o izključitvi.
(5)    O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi.
(6)    O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi.


Ravnatelj zaradi kršitve pri vodenju postopka ali zaradi drugih utemeljenih razlogov lahko zadrži ukrepanje in določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.


(1)    Vzgojni ukrepi veljajo eno koledarsko leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.
(2)    Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.


(1)    Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole, v roku iz 14. člena tega pravilnika šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor.
(2)    Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.


O aktivnostih v postopku ukrepanja je potrebno voditi pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.


(1)    Zoper akt o izreku ustnega opomina, opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji oziroma komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu šole.
(2)    Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.


(1)    O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:
•    pritožbi ugodi,
•    pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči,
•    pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
(2)    Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta šole je dokončna.


Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.


Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.


Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli. Škodo mora poravnati v 30 dneh od ugotovitve nastale škode.